Izračun letnega dopusta

Letni dopust je pravica delavca, ki se ji le ta ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Kakršna koli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali dogovoril za odškodnino, je neveljavna, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata delavec in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust.
 
Za ogled celotnega članka klikni na VEČ.

Vsak delavec ima, ne glede na to, ali dela za polni ali krajši delovni čas, pravico do najmanj 4 tednov letnega dopusta, na primer:

Dopust je lahko tudi daljši od 4 tednov, v katerih primerih pa določajo morebitni interni akti podjetja, kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca in Zakon o delovnih razmerjih (po zakonu še 1 dodatni dan pripada delavcu za vsakega otroka, mlajšega od 15 let in še najmanj 3 dnevi delavcem, ki so invalidi, starejši, imajo najmanj 60% telesno okvaro ali negujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo).

Pravico do čisto celega dopusta delavec dobi, ko mu delovno razmerje teče neprekinjeno najmanj 6 mesecev, kar pa ne pomeni, da mu pred tem obdobju ne pripada dopust! Pripada, vendar le v sorazmernem delu. Torej delavcu že v prvem mesecu dela pripada sorazmerni del dopusta in ga ima pravico tudi izkoristiti.

Delavec ima v koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj štiri tedne. Najmanjše število dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnega časa v tednu, zato bo na primer nekdo, ki dela pet dni na teden, imel najmanj 20 dni dopusta, če pa je delovni čas razporejen drugače, bo imel sorazmerno več ali manj dni dopusta.

Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu se upoštevajo delovna doba, delovni pogoji, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca, njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost idr. Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe.

Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo imajo poleg letnega dopusta delavci pravico do zakonsko določenih dodatnih dni letnega dopusta in to:

V primeru organiziranega dela ob nedeljah, 15 ali več nedelj na leto, pripada delavcu dodatno 1 dan letnega dopusta.

V primeru, da delavec večino delovnega časa opravlja delo, ki je posebno težko, naporno ali zdravju škodljivo, ter kot tako opredeljeno v Izjavi o varnosti, mu pripada dodatno najmanj 1 dan letnega dopusta.

V primeru, da delavec dela v deljenem delovnem času in prekinitev traja dve uri ali več, mu pripada dodatno 1 dan letnega dopusta.

Na osnovi zahtevnosti dela, delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:

Delavcu pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta za delo pri zadnjem delodajalcu:

Delavcu, ki je član sindikata, podpisnika te kolektivne pogodbe, pripada še 1 dodatni dan dopusta. Zahtevo za ta dodatni dan dopusta  uveljavlja delavec pri delodajalcu, s člansko izkaznico sindikata podpisnika te kolektivne pogodbe.

Daljše trajanje letnega dopusta, kot ga določa zakon, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Kot dan letnega dopusta ne štejejo prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela. Hkrati pa se lahko tudi praznični dnevi in dela prosti dnevi štejejo kot dan letnega dopusta, če je tak dan po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Delavec pridobi pravico do letnega odpusta s sklenitvijo delovnega razmerja, kar pomeni v praksi, da je za novega delodajalca nepomembno, koliko dni delovnega dopusta je imel delavec pri prejšnjem delodajalcu in koliko od tega ga je pri prejšnjem delodajalcu izkoristil.

Letni dopust se v primeru, da delavec ni celo leto zaposlen pri delodajalcu, odmerja sorazmerno, to pomeni 1/12 dopusta za vsak mesec dela delavca pri delodajalcu, glede na dopust, ki bi bil delavcu odmerjen v primeru, da bi delal pri delodajalcu celo leto.

Letni dopust se lahko določa in izrablja v delovnih dneh. Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora en del trajati najmanj 2 tedna skupaj. Delodajalec mora delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca koledarskega leta, delavec pa je dolžan v tem času izrabiti najmanj 2 tedna, preostanek letnega dopusta pa lahko v dogovoru z delodajalcem izkoristi najkasneje do 30. junija naslednjega leta. Novost ZDR-1 je, da se delavcem lahko prenaša neizkoriščen letni dopust v tekočem letu do 31.12. naslednjega leta, če so bili delavci v prejšnjem koledarskem letu odsotni zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, vendar mora o tem obvestiti delodajalca najkasneje 3 dni pred izrabo. Delodajalec mu te želje ne more odreči, razen če to ne bi resneje ogrožalo delovnega procesa.

Primer izračuna

20 dni dopusta, pogodba sklenjena za 4 mesece: 20 / 12 x 4 = 5,67

Ker bi delavec le stežka izkoristil 0,67 dneva dopusta pa zakon narekuje, da se najmanj pol dneva vedno zaokroži navzgor, kar pomeni, da bi delavec v danem primeru za obdobje prvih 4 mesecev imel pravico do izkoristka 6 dni dopusta.

Plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin (izredni dopust)

Poleg dopusta, ki je odmerjen v skladu z 39. členom KPOP ima delavec pravico do plačane odsotnosti tudi zaradi osebnih okoliščin, ki jo poznamo tudi pod »izredno plačano odsotnostjo«. Ta v koledarskem letu ne sme trajati več kot 7 dni. Glede izrabe se delavec dogovori z delodajalcem.

Posamezni primeri plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin so:

Delavcu, ki je član sindikata podpisnika te kolektivne pogodbe, pripada 1 dodaten dan v primeru rojstva otroka. Uveljavlja ga tako, da pred odmero dopusta, najbolje pa pred rojstvom otroka, delodajalcu predloži člansko izkaznico sindikata podpisnika te kolektivne pogodbe, na kateri bo razvidno tudi plačilo članarine.

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja. Odsotnost  je možno izrabiti samo ob nastopu dogodka, kar pomeni, da je ni možno izrabiti niti vnaprej niti naknadno.

Do 31.3. tekočega leta je potrebno delavcu izdati obvestilo o odmeri dopusta. Vzorec obvestila je članom OZS brezplačno dostopen na povezavi.